Še do pred kratkim me je na mojih poteh spremljal Nikon D90. Bil je odličen spremljevalec, skupaj sva naredila večino fotografij, ki si jih lahko ogledate v rubriki Utrinki s poti.  Pred kratkim ga je zamenjal Nikon D750. Z njim se šele dobro spoznavava. Takoj mi je dal vedeti, da se moram še marsičesa naučiti, če želim zares izkoristiti ves njegov potencial. Hkrati pa mi je prinesel slutnjo, da se mi z njegovo pomočjo odpirajo čisto nove fotografske dogodivščine. Ja, fotografija je vedno znova spodbuda tudi za to, da se nikoli ne preneham učiti.

 

V moji fotografski opremi sta tudi objektiva Nikon 70-300 in Nikon 35 (1.8). Zaenkrat še išče pot do mene en dober zoom objektiv 150-600, ki bi mi omogočil, da bi lahko malo pobližje vstopila v še en delček narave, ki mi je zelo blizu, to je živalski svet. A tudi to še pride.

 

 

Šele nedolgo nazaj sem se študijsko malo bolj poglobila v možnosti, ki jih fotografiji prinaša uporaba daljših osvetlitvenih časov. Hitro sem ugotovila, da za praktično eksperimentiranje z daljšimi osvetlitvenimi časi potrebujem stojalo. Seveda bi bila najboljša izbira veliko, stabilno, močno stojalo. A takšno me ne bi moglo spremljati na poti v hribe ali na potovanja. Zato sem malo pobrskala in odkrila Manfrotto Befree zložljivo stojalo. Zame je odlična izbira. Lahko ga pospravim v nahrbtnik in ga odnesem s seboj tudi na tiste poti, po katerih ni mogoče stopati drugače, kot peš.

 

 

Pri fotografiranju z uporabo daljših osvetlitvenih časov, je poleg stojala, obvezno tudi žično ali brezžično sprožilo. Moje ni kakšno izmed znanih znamk, a mi zaenkrat kar dobro služi.

 

 

Polarizacijski filter je že dolga leta obvezni del moje fotografske opreme. Z uporabo ND (neutral density) filtrov pa še nimam veliko izkušenj.  A že po prvih izkušnjah z uporabo Format Hitech filtrov  slutim, da mi bodo tudi ti odprli čisto novo polje fotografije. Je res, da se danes marsikaj da postoriti v Lightroomu ali digitalni temnici, če uporabim lepšo slovensko besedo. A tistega draža, da narediš odlično fotografijo že na terenu in ne šele v postprodukciji, si verjetno noben fotograf, tudi takšen amaterski, kot sem jaz, vendarle ne pusti odvzeti.